Osebnost in osebnostne motnje  

Osebnost je skupek relativno trajnih značilnosti, ki posameznika opredelijo kot njega samega in po katerih se ljudje razlikujemo med seboj. Če bi nekoga vprašali, kako bi opisal samega sebe, bi povedal, da rad pomaga drugim, se rad smeji, da nerad dela naloge, da rad dolgo spi in v zjutraj v šolo zamudi 😊

Ena najpomembnejših funkcij osebnosti je prilagoditvena funkcija, kar pomeni, da se ljudje relativno uspešno prilagajamo nastalim situacijam, drugim ljudem in tudi vsem spremembam, ki jih prinese življenje. Če tega ni oz. je okrnjeno, pa lahko pride do nastanka motenj osebnosti.

 

Motnje osebnosti nastanejo, ko mišljenje, čustvovanje ali vedenje odstopa od družbeno pričakovanega ali sprejemljivega, ti vzorci postanejo nefleksibilni in neprilagodljivi, kar pomeni, da se posamezniki težko odzovejo ali prilagodijo danim situacijam. Posledično se pojavijo težave na socialnem, šolskem, službenem in drugih področjih njihovega delovanja.

Pa si na kratko poglejmo odstopanja v mišljenju, čustvovanju in vedenju:

Odstopanje v mišljenju

Jo opazimo, ko slišimo, kako si posameznik razlaga svet, kaj misli o sebi in drugih, in ali uporablja kakšna miselna popačenja. Človek v odstopanji v mišljenju lahko misli, da ima vedno samo on prav, lahko ima nestabilno samopodobo, zato ima en dan eno mnenje, drugi dan pa misli že kaj čisto drugega. Primer je tudi recimo, da oseba misli, da so drugi ljudje zelo dobri, potem pa se zgodi kaj nepomembnega na podlagi česa se nenadoma odloči, da nikomur več ne more zaupati, saj so vsi ljudje naravnost grozni.

Odstopanje v čustvovanju

Oseba, pri kateri so opazne motnje v čustvovanju, se lahko zelo ekstremno odziva na različne okoliščine. Tak primer so recimo burni odzivi ob vsaki neznatni situaciji, ali pa da se sploh ne odzove v primerih, ko je čustvovanje pričakovano in običajno (smrt bližnje osebe, razpad odnosa).

Odstopanje v vedenju

Ti posamezniki se lahko zelo pretirano odzivajo na različne življenjske situacije, povsem se to vidi takrat, ko izgubijo nadzor in se lahko vedejo tudi precej nasilno. Kaže se pa tudi v tem, da človek ne stori česar, kar bi moral, recimo poskrbeti za svoje otroke ali iti v službo, ki ga čaka. Vedenje je pogosto tudi zelo nepremišljeno, na primer zloraba substanc, igre na srečo, nevarna spolnost, nepremišljeno zapravljanje denarja, nakupovanje in podobno.

Osebnostne motnje so razdeljene na tri skupine, vsako bomo na kratko opisali:

  • Ekscentrično/čudaško vedenje
  • Dramatično vedenje
  • Bojazljivo vedenje

EKSCENTRIČNOST

Paranoidne motnje osebnosti – ti posamezniki so zelo sumničavi, ljubosumni, emocionalno hladni. Preveč so občutljivi na kritiko, zelo so trmasti. Ne zaupajo drugim, saj menijo, da imajo ti nekaj za bregom. Prepričani so, da jih bodo drugi ljudje izdali, prizadeli, izkoristili ali ponižali. Težko odpustijo žalitve in storjene krivice, po njihovem mnenju so za vse krivi drugi.

Temeljno prepričanje: ‘Ne morem zaupati drugim ljudem, da mi ne bi storili kaj hudega’

Shizoidne motnje osebnosti – ti ljudje so zelo nezainteresirani za stike z drugimi ljudmi, so hladni in težko izražajo čustva, tudi spolnost jim ni pomembna. Bolj jih zanima objektivnost situacij, kot pa da bi se čustveno izražali in odprli drugim ljudem. Vseeno jim je za kritiko, radi so sami in jim je bolj malo mar za druge ljudi.

Temeljno prepričanje: Ne rabim drugih, ker me preveč dušijo, preveč hočejo od mene’

 

Shizotipske motnje osebnosti – za te posameznike je značilno, da so ekscentrični, razmišljajo bizarno, tako se tudi vedejo in oblačijo. Pogosto živijo sami, čustveno so odmaknjeni, v odnosih z drugimi pa so odmaknjeni, hladni in nepristni. Ti ljudje so sumničavi, nezaupljivi, pogosto vraževerni, z nenavadnimi idejami in fokusirani na paranormalne pojave, zaradi česar jih je težko razumeti.

Temeljno prepričanje: ‘Drugi ljudje so dolgočasni, nezaupanja vredni in brezvezni’

DRAMATIČNOST

Antisocialne motnje osebnosti – za te ljudi je značilno antisocialno vedenje, kar pomeni neodgovornost, agresija in razdražljivost. Pogosto lažejo, se poslužujejo prevar in so nezanesljivi, za njihova dejanja jim ni žal. Nekateri posamezniki so nagnjeni tudi h kriminalu. Zelo pogosto so agresivni, sebični in jih zanimajo le njihove lastne potrebe. Radi manipulirajo in imajo šibek občutek za moralo. Ta motnja se pogosto povezuje s psihopatijo.

Temeljno prepričanje: ‘Pravila družbe me ne zanimajo in zame ne veljajo. Delam kar hočem, drugi rabim samo za zadovoljevanje svojih potreb’

 

Mejne motnje osebnosti / borderline – nagnjeni so k impulzivnosti, ne razmišljajo o posledicah, njihovo razpoloženje je zelo neprilagodljivo in muhasto. Nagnjeni so k izbruhom čustev, ki jih niso sposobni nadzorovati. Njihova identiteta je nestabilna, prav tako tudi njihovi odnosi, razpoloženje in čustvovanje. Pogoste so samopoškodbe in poskusi samomora, impulzivno obnašanje, zloraba alkohola in drog. Tipični za njih so občutki praznine, dolgočasja, počutijo se nevredni, lahko pa tudi nekontrolirano jezni, polni groženj.

Temeljno prepričanje: ‘Če me zavrneš, si očitno proti meni in me ne maraš!’

 

Histrionične motnje osebnosti – za njih je značilno dramatično in pretirano izražanje čustev, stalne zahteve po pozornosti, priznanju in potrditvi. Te osebe so površne, zapeljive, stike z drugimi pogosto obarvajo v seksualnost (jih erotizirajo). Nenehno iščejo pohvalo, pri vsem pretiravajo, verjamejo, da jih vsi obožujejo. Pogosta je romantična zaljubljenost, promiskuiteta in menjavanje spolnih partnerjev. Oblačijo se provokativno, flirtajo, izmišljujejo si zgodbe, hkrati pa zelo težko prenašajo kritiko in hitro postanejo preveč zafrustrirani.

Temeljno prepričanje: ‘Obstajam samo, če me drugi občudujejo’

 

Narcistične motnje osebnosti – zelo jih zanima njihova lastna vrednost, sami sebi se zdijo nadvse pomembni, imajo pomanjkanje empatije in so zelo zavistni drugim. Čeprav na zunaj delujejo zelo superiorni, ker mislijo, da so v vsem najboljši, se znotraj skriva nizko samospoštovanje in negotovost. Verjamejo, da imajo veliko privilegijev in pričakujejo, da jih bodo ljudje posebno obravnavali in jim te privilegije tudi priznavali. Ti posamezniki imajo pretiran občutek samo-pomembnosti, pogosto lažejo sebi in drugim, ter so obsedeni s fantazijami o slavi, moči in lepoti.

Temeljno prepričanje: ‘Jaz sem nekaj posebnega, sem najlepša in najbolj pametna!’

BOJAZLJIVOST

Izogibajoče motnje osebnosti – za njih je značilno socialna zavrtost, občutek neprimernosti, nelagodja v medosebnih odnosih, strah pred kritiko in sramežljivost. Izogibajo se socialnim situacijam in intimnim odnosom, saj se bojijo zavrnitve in osramotitve pred drugimi. Zanje je pogosta depresija, nizka samozavest in anksioznost ter jeza nase zaradi socialnih neuspehov. Sebe vidijo kot manjvrednega, nesposobnega in neprivlačnega. Zanje je značilno, da se počutijo prazni, izolirani in osamljeni, prav tako pa nesprejeti in zavrnjeni.

Temeljno prepričanje: ‘Drugi bi me sigurno zavrnili, če bi me zares poznali’

 

Odvisnostne motnje osebnosti – posamezniki ne zaupajo vase, pogosto so odvisni od drugih ljudi in se jim podrejajo. Zelo težko sprejemajo odločitve, počutijo se nemočne, strah jih je zavrnitve, imajo nizko samopodobo ter nizko samospoštovanje. V odnosih z drugimi so pasivni, težko izražajo nestrinjanje, še posebej ko se počutijo neprijetno in osamljeno.

Temeljno prepričanje: ‘Brez drugih ne morem biti, nujno jih rabim za svoje preživetje’

Obsesivno-kompulzivne motnje osebnosti – za te ljudi so značilni pretirani perfekcionizem, red, kontrola, zelo so rigidni in togi v svojem mišljenju, čustvovanju in vedenju. Zelo so preokupirani z detajli, pravili, organizacijo, urniki. Prekomerno so predani delu, osredotočeni na pravila in zato nefleksibilni. Čutijo potrebo, da vse naredijo prav, postavljajo si nerealno visoke standarde in če jih drugi ne izpolnijo, so do njih zelo kritični. Bojijo se delati napake, zelo so pazljivi pri vsem, kar počnejo. Ena izmed pomembnih značilnosti teh oseb je tudi, da imajo prisilne misli, da si redno umivajo roke, preverjajo, če so izklopili vse aparate ali zaklenili hišo.

Temeljno prepričanje: ‘Vedno je treba slediti pravilom, če ne sledim, nisem varen’

NESPECIFIČNE MOTNJE OSEBNOSTI

Pasivno agresivna motnja osebnosti – za te ljudi je značilno, da so zelo pasivni, negativni, radi se pritožujejo, da jih drugi ne razumejo in ne spoštujejo. So čemerni in prepirljivi, prekomerno kritizirajo in ne prezirajo avtoritete. Pogosto se pritožujejo, da nimajo sreče in zavidajo drugim, ker menijo, da so srečnejši od njih.

Temeljno prepričanje: ‘Nihče me ne razume, vse mi gre narobe, vsem gre boljše kot meni’

 

 

Depresivna osebnostna motnja – pri tej motnji se posamezniki doživljajo depresivne misli, občutja in vedenje. Prepričani so, da so neprimerni, ničvredni in imajo nizko samopodobo ter samospoštovanje. Pogosto so zaskrbljeni, pesimistični, z občutki krivde. V odnosu do drugih so kritični in negativistični.

Temeljno prepričanje: ‘Slabo se počutim, sem nevredna, zelo me skrbi kak bom zmogla’

NAJPOGOSTEJŠI VZROKI ZA NASTANEK MOTENJ OSEBNOSTI

  • Genetski dejavniki lahko imajo vpliv na nastanek psihopatije
  • Separacija otroka od staršev (že v zgodnjem otroštvu)
  • Pomanjkanje stikov z mamo, še posebej pri antisocialnih motnjah
  • Nestabilen dom
  • Nizka samopodoba
  • Pomanjkanje konstruktivne kritike

O avtorju

Marjetka Gojkošek

Psihoterapija in psihološko svetovanje za mladostnike, odrasle, pare in starše.Coachinig na področju samozavesti,učinkovite komunikacije, ciljev in potencialov, postavljanja mej,obvladovanja stresa
Več o strokovnjaku

Podobni članki

Postravmatska stresna motnja (PTSM)

Pri akutni stresni motnji gre za tesnobo in vedenjske težave, ki se pojavijo v prvem mesecu po izpostavljenonosti izjemno travmatičnemu dogodku, kot so na primer posilstvo, druge oblike fizičnega napada, smrtno nevarne nesreče, ujetništvo, udeleženost pri smrti ali v vojnem napadu. Po tem dogodku žrtve podoživljajo dogodek v spominih, nenadnih prebliskih in nočnih morah ali sanjah in se začnejo izogibati vsega, kar jih spominja nanj. Njihov spomin na dogodek je včasih nezanesljiv, spremljajo ga čustvena otopelost, trajna pretirana vzdraženost, strah in izbruhi jeze.
<