Strokovni članki

Ko pride do išiasa, je ključnega pomena, da čim prej zmanjšamo kompresijo na problematičnem področju. Čim prej začnemo z obravnavo, tem hitreje omogočimo telesu, da se začne sanirati. Medico Ars uporabljamo inovativne tehnike za korekcijo telesne geometrije, kar izboljša odnos med medenico, hrbtenico in lobanjskim dnom, spodbudi optimalno delovanje telesa in zmanjša pritisk na ishiadični živec.

Raziskave navezanosti kažejo, da pozitivne izkušnje v zgodnjem odnosu vplivajo na našo čustveno uravnoteženost, socialno kompetentnost in dobro kognitivno funkcioniranje v odraslosti. Varna navezanost bi naj bila zaščitni faktor pred psihopatologijo (manjša anksioznost, večja odpornost, boljša samopodoba). Poznamo več stilov navezanosti: varna, anksiozno-ambivalentna/preokupirana, izogibajoča in dezorganizirana navezanost.

Znaki, ki kažejo na psihopatologijo, variirajo od enostavnejših do bolj kompleksih, vključujoč: spremembe v prehranjevanju, spremembe v razpoloženju, prevelike skrbi in s tem povezana povečana anskioznost ter strah, stres, nezmožnost koncentracije, impulzivnost in močni občutki jeze, znižan nivo energije in občutki velike utrujenosti, težave s spanjem, misli in občutki povezani s samopoškodovanjem in samomorom, težave pri soočanju z vsakodnevnimi dejavnostmi, nezanimanje in odmik od prijateljev, družine ter aktivnosti, ki jih je oseba včasih rada počela.

Pri akutni stresni motnji gre za tesnobo in vedenjske težave, ki se pojavijo v prvem mesecu po izpostavljenonosti izjemno travmatičnemu dogodku, kot so na primer posilstvo, druge oblike fizičnega napada, smrtno nevarne nesreče, ujetništvo, udeleženost pri smrti ali v vojnem napadu. Po tem dogodku žrtve podoživljajo dogodek v spominih, nenadnih prebliskih in nočnih morah ali sanjah in se začnejo izogibati vsega, kar jih spominja nanj. Njihov spomin na dogodek je včasih nezanesljiv, spremljajo ga čustvena otopelost, trajna pretirana vzdraženost, strah in izbruhi jeze.

Najpogostejši razlog za nastanek motenj osebnosti so: genetski dejavniki, separacija otroka od staršev (že v zgodnjem otroštvu), pomanjkanje stikov z mamo, še posebej pri antisocialnih motnjah, nestabilen dom, nizka samopodoba, pomanjkanje konstruktivne kritike.

Najbolj učinkovit način komunikacije je asertivni. Zelo pomembno je, da se ga naučimo, saj bomo le tako uspešni v komuniciranju z drugimi ljudmi. Dolgoročno je asertivni način komunikacije najboljši tudi zato, ker ustvarja občutek, da smo upoštevani, poveča samospoštovanje in izboljšuje odnose z drugimi ljudmi.